Prihajajoči velikonočni prazniki izvirajo iz krščanske tradicije. Severnjaki večinoma praznujejo pomladne praznike aktivno v gorah ali z oddihom. S podaljševanjem dni prebivalci Skandinavije odidejo v naravo in uživajo prve sončne žarke. Nekateri pa še vedno cenijo tradicije in običaje svoje dežele. Navdihnite se z njihovimi običaji in preizkusite danska “umazana jajca” ali norveške velikonočne pite påskekake.
Okrasitev: V znamenju sončne barve
Tradicionalna velikonočna dekoracija v nordijskih državah je v znamenju rumene barve. Ta simbolizira sonce, ki je med dolgimi hladnimi dnevi vsem primanjkovalo. Rumeni piščančki krasijo okenske police, jedilne mize in terase. Keramične vaze so napolnjene s svežimi narcisami, krokusi in tulipani. Pomladna narava počasi vstopa v vsak dom. Samoumevna so tudi poslikana jajca, breze vejice ali mali zajčki in jagnjetina.
Velikonočna dekoracija v skandinavskem slogu je igriva in barvita. Stavite na zemeljske tone v kombinaciji z rumeno in zeleno. Barvna jajca položite v košare iz naravnih materialov. Okrasna viseča jajca obesite na vrbove vejice v notranjosti ali na vrtu.
Jedila: Laskiaispulla, mämmi in še veliko več
Hrana je neločljivo povezana s pomladnimi prazniki. Velikonočnemu času predhaja 40-dnevni post, ki se začne na pepelnično sredo in konča na veliki petek. Današnja oblika posta služi kot priložnost za očiščenje telesa ali omejitev določenih živil. Naslednje slavje pa se ne more izogniti tradicionalnim jedem. Okrasite praznično mizo in postrezite priljubljene jedi na lesenih pladnjih in snežno belih krožnikih, ki jih Skandinavci obožujejo.
V vseh skandinavskih državah so jajca priljubljena. Njihova poraba med velikonočnimi prazniki močno naraste. Priljubljena so na več načinov – mehko kuhana, kot omleta, trdo kuhana, kot jajce na oko ali čokoladna.
Skandinavci, predvsem Finci, si ne predstavljajo praznikov brez laskiaispulla, ki spominjajo na naše princes krofe. To so majhne žemljice, polnjene s smetano in plastjo marmelade ali slivovega džema. Površina je bogato posuta s sladkorjem. Na norveških mizah ne smejo manjkati pite påskekake, ki so okrašene z marcipanom.
Svojo tradicijo na skandinavski velikonočni mizi ima tudi velikonočno pivo, večinoma temno in začinjeno. Del prazničnega razpoloženja so različne vrste žganja, klasične, s čilijem ali z okusom sladkega korena.
Danci postrežejo slane tartaletke, polnjene s piščancem in belušem ali “umazana jajca” oz. skidne æg, ki jih postrežejo z rženim kruhom.
Skidne æg ali “umazana jajca”
Sestavine:
- 4 – 6 jajc
- 2 žlici masla
- 3 žlice gladke moke
- 5 dl mleka
- 1 žlička gorčičnega prahu
- 2 – 3 žlice grobozrnate gorčice
- Sol in poper
- Slanina za okrasitev
Postopek:
- V loncu skuhamo vsa jajca – približno 5 minut.
- V ponvi stopimo maslo, dodamo moko in gorčični prah. Mešamo, dokler ne nastane gosta masa.
- Postopoma dodajamo mleko in kuhamo, da se moka dobro razkuha.
- Medtem narežemo slanino na kocke in jo popečemo v ponvi.
- V omako dodamo gorčico. Mešanico kuhamo še 5 minut ob stalnem mešanju.
- Začinimo s soljo in poprom.
- Postrežemo razpolovljena jajca z omako, rženim kruhom in vrtno krešo.
- Na koncu potresemo s popečeno slanino.
Običaji: Velikonočne detektivke in mali koledniki
Påskekrim, tipične norveške velikonočne kriminalke. Napete zgodbe preplavijo knjigarne, kioske in televizijske postaje. TV kanali med prazniki predvajajo detektivske oddaje, ki jih Norvežani obožujejo. To tradicijo imajo tako radi, da so kratke zgodbe ali uganke natisnjene celo na embalaži mleka. Med zajtrkom jih rešujejo in se skupaj zabavajo.
Lov na čarovnice je značilen za švedsko zgodovino. V času velike noči se otroci našemijo v čarovnice, si pobarvajo obraze rdeče in si zavežejo rute okrog glave. Pustno oblečeni hodijo od hiše do hiše, koledajo in v zameno prejmejo majhna darilca v obliki sladkarij.